Dokumentarni film povezuje osebne spomine in zgodbe posameznikov, ki so živeli v nebotičniku ter participatorne poglede strokovnjakov iz področja urbanizma, arhitekture, prostorske sociologije, kulturne dediščine z namenom vzpostavljanja aktivne participacije, začasne rabe in oblikovanja vsebin v mestu Koper.

Intimni spomini prvih prebivalcev Tomosovega bloka iz leta 1960 nas vrnejo nazaj v čas jugoslovanskega socializma, avtomatzacije prozvodnje, obilja produkcijskih sredstev, dostopnih stanovanj, medsebojnega povezovanja ljudi, solidarnosti in arhitekturno urbanističnega načrtovanja Kopra. Mesto se kot živ organizem oblikuje skozi različne politične, družbene in socialne sfere. Osrednji objekt dokumentarnega filma, Tomosova stolpnica, predstavlja enega izmed ključnih primerov modernistične stanovanjske gradnje s tipologijo samskega doma, ki je bil od svojega nastanka deležen številnih kritik ter neodobravanja s strani širše javnosti, do propadanja in neuspelih dražb ter prenove v luksuzna stanovanja.

Dokumentarni film preizprašuje kako je tovrstna tipologija zaznamovala mesto in bivanje v njem, katere so družbene in vsebinske spremembe so se zgodile v mestu in kaj za mesto pomeni nova družbena struktura prenovljene stolpnice? V Tomosovem pritličju se je leta 2019 oblikovala skupnost Avtomatik Delovišče, ki se z vključevanjem prebivalcev zavzema za socialno pravično in na principu krožnega gospodarstva bolj ekološko oblikovanje mesta in njegovih javnih prostorov. V doklumentarnem filmu so predstavljene ključne aktivnosti kolektiva Avtomatik Delovišče ter odzivi uporabnikov in skupnosti na novo urbano prakso.

Vzporedno dokumentarni film izpostavlja osebne izkušnje posameznikov in jih navezuje na strokovne teoretične koncepte ter na plano postavlja vprašanja o participaciji, začasni rabi ter prihodnosti življenja v mestu.